Glasbena metoda po E. Gordonu
Delavnice, ki so namenjene skupini otrok od rojstva do šestega leta, potekajo po metodi “Music Learning Theory” Edwina E. Gordona oz. teoriji učenja glasbe. Otrok se glasbenih veščin uči neformalno. Učenje se začne v prvih letih otrokovega življenja, ko so njegove sposobnosti dojemanja največje. Prav v tem obdobju otrok spremlja in sprejema glasbeni dialog kot model učenja, ki mu ga ponuja odrasla oseba. Vsak se uči samostojno, na svoj način in po lastno zastavljenem tempu.
PATTERN
Vzorec je tipična glasbena fraza, znano zaporedje not, ki ga posameznik uporabi kot model, s katerim se prične samostojen “govor” z inštrumentom.
AUDITION
Avdiacijo je prvič opredelil Edwin E. Gordon, leta 1975. Avdiacija je osnova glasbenih sposobnosti, ki se razvija takrat, ko se otrok ukvarja z glasbo. Gordon opredeljuje proces notranjega slišanja glasbe (t.j. slišanja v mislih). Označuje procese slišanja in občutenja glasbe tudi potem, ko glasba izzveni oz. njen zvok ni več fizično prisoten.
Otrok razvija pripravljalno avdiacijo po nelinearni poti, ki poteka od akulturacije do asimilacije. S pesmijo, vzorci, gibanjem in igrami se uči peti, z ustrezno intonacijo, pravilno posnemati tonske in ritmične vzorce, slišati načine – na primer dur in mol – razlikovati metre – ternarne, binarne in nenavadne – ter razvijati čut metra in ritma. To pomeni, da začne razvijati osnovne veščine za formalno učenje glasbe, ki bo nastopilo šele z vstopom v šolo.Otrok se nauči govoriti, ker materni jezik posluša že od rojstva. Jezik črpa in ga spoznava, še preden nastopi faza govora. Odrasli, v tem procesu, sodelujejo z izraznostjo, pestrostjo in ponavljanjem besed. Otroka nihče ne uči govoriti. Vsak posameznik, z otrokom, govori in z njim doživlja izkušnje skozi jezik, ki ga otrok posluša, posnema in neformalno sprejema.
Šele kasneje, s formalno izobrazbo, se bo otrok naučil pisati in brati, kar bo postalo simboličen prikaz tistega, kar ima zanj že določen pomen.Gordon dokazuje, da učenje glasbe poteka na podoben način, in predlaga izbiro izobraževalnih praks (načinov), ki učenju dajejo prednost: poglobitev v glasbeni svet od rojstva dalje, petje v glasbenem odnosu z otrokom, izbira kompleksnih in raznolikih materialov. Vse to je namenjeno razvoju kompleksnega nabora veščin, ki bodo otroka vodile do formalizacije že znanih glasbenih vsebin, ki se jih je otrok učil neformalno.
Glasbilo naj bo torej kot pero: pišemo in igramo šele za tem, ko smo se že naučili govoriti in peti.Na naših srečanjih bomo uporabljali sledeče glasbene inštrumente:
GLAS IN PETJE
Glas je telo v gibanju, je samoizražanje, meri prisotnost in razdaljo. Glas brez govora ponudi prostor glasbenim vsebinam. Govor nastopi šele tedaj, ko se otrok z vsebinami nauči igrati. Moj glas je moja glasba!
Delavnice MLT temeljijo na kratkih pesmicah, ki so primerne za majhnega otroka in ki jih le-ta lahko v celoti razume. So kompleksne in imajo veliko različnih načinov, metrov in glasbenih izrazov. Pesmi so brezbesedne, saj je majhen otrok zelo dovzeten za učenje maternega jezika in bi zato prisotnost besed prevzela vso njegovo pozornost na škodo poslušanja glasbe.
S tako bogatim in natančnim slušnim repertoarjem se otrok nauči neformalno spoznavati razlike, zaznavati tonsko središče, strukture oblike, temeljne prvine ritma in prve elemente glasbene sintakse. Starši in vzgojitelji sodelujejo s petjem preprostih spremljav, da otrokom ponudijo možnost poslušanja večglasnih pesmi.
GIBANJE
Z gibanjem otrok spoznava sebe in svet, ki ga obdaja. Proces spoznavanja ga ne bo nikoli zapustil. Zaznava tudi prostor, čas, težo in lastno moč. Spodbujanje gibanja pri pouku glasbene vzgoje pomeni imeti odprte vse učne kanale, ki so otroku na voljo. Nevroznanosti nas učijo, da je tudi gibanje čutna izkušnja, tako kot sluh, zato se med petjem ali poslušanjem pesmi gibamo. Premikamo se tako, da predlagamo vzorec, da ostanemo prisotni in aktivni. Vzgojitelj izbere neprekinjeno, tekoče gibanje. S tem spodbuja, vabi k prostemu gibanju, dokler to ne postane poslušanje, dialog in petje.
Tega orodja ne opustimo nikoli, saj je v prihodnje obogateno z nadaljnjimi pomeni: starejši otrok bo z gibanjem našel svoj način poslušanja in izražanja glasbenih vsebin, ki živijo v njem. To bo sredstvo, s katerim bo njegovo notranje avdiativno orodje oživelo. Postalo bo gib na inštrumentu in glas pri petju.
POSLUŠANJE
Poslušanje … naš odlični sopotnik!
Glasbena vzgoja, v našem primeru, pomeni predvsem vzgoja za poslušanje sebe in drugega. Poslušanje tistega, česar nam še ni znano, tistega kar fizično še ni prisotno, tistega kar nam predlaga glasbeni partner ali učitelj. Glasba nas uči, da moramo najprej poslušati, da smo lahko slišani. Tako v razredu kot na odru, pri treh mesecih ali pri desetih letih, sam ali v ansamblu. Naše poslušanje je vedno recipročno; vedno sta potrebna dva slušatelja. Ta recipročnost je prisotna tudi na delavnicah, ko učitelji predvajajo posneto glasbo. Vedno bomo prisluhnili, skupaj z otrokom. Poslušanje bo vseživljenjski, neusahljivi vir glasbene akulturacije, bo nikoli dovršen proces, skozi katerega glasbeniki obnavljajo svojo muzikalnost.
IGRA
Otrok se uči skozi igro. Igra v skupinah MLT je še eno izmed orodij, ki ustvarja odnose med učiteljem in otrokom ter med otroki samimi. Učitelj se vključuje v prvi osebi. Pozorno spremlja glasbene cilje in izbira zamisli otrok. Skupaj z njimi lahko razvije zabavne igre poslušanja, gibanja ter glasbeni dialog.
Predmeti, kot so šali, padala ali obroči, navdihujejo vedno nove igre, ki si jih izmislijo otroci. Ustvarjajo tekoče in raznolike gibe, s katerimi otrok neformalno prihaja v stik z glasbenimi vsebinami, ki jih učitelj usmerja.
TIŠINA
Tišina ne predstavlja praznine, temveč trenutek poslušanja nečesa novega, znotraj ali zunaj nas. Lahko je naslednja pesem ali drug vzorec, morda odziv otroka. Ne glede na to tišina ponuja čas, potreben za oblikovanje ideje ali glasbene misli. V kulturi, kjer so vedno prisotni zvoki in šumi, otrok potrebuje trenutke tišine. V tišini začne hrepeneti po glasbi, se uči, razvija svojo avdiacijo. Izhajajoč iz tišine se otrok uspe izraziti in biti slišan, razumeti, in začeti svoje prve glasbene dialoge.
SKUPINA
Skupina, ki jo sestavljajo otroci, starši oziroma vzgojitelji in učitelj, nudi otroku varnost v vzpostavljenem ozračju zaupanja, poslušanja, medsebojnega spoštovanja in hkrati pozornosti do vsakega posameznika. Medtem ko otrok gradi odnose z drugimi otroki in odraslimi, gradi tudi odnos z glasbo. Le nekaj je natančno določenih pravil, ki jih je potrebno upoštevati: da je lahko glasba v ospredju, se izogibamo nepotrebnemu govoru, v učilnico vstopamo v tišini in se usedemo v krog. Zdaj lahko zberemo misli. S pozdravno pesmijo poimensko pozdravimo vsakega otroka.
Odrasli otroku pomagajo pri poslušanju pesmi in vzorcev, pri čemer spoštujejo tišino, pozorno poslušajo sebe, se gibljejo ob glasbi in pevski spremljavi, ki jo predlaga učitelj. Kontinuiteta odnosov na tedenskih srečanjih in prijateljstva, ki se spletejo med otroki, podpirajo glasbeni razvoj. Skupaj se zabavamo, ustvarjamo več idej. Skupaj se bolje učimo, smo bolj glasbeno motivirani.
GLASBA PO METODI E. GORDONA in GLASBENA TERAPIJA
Ester Pavlic
Ester Pavlic, je leta 2011 uspešno diplomirala na akademski študijski stopnji II, iz študija harfe, pod mentorstvom prof. Patrizie Tassini. Leta 2015 je z odliko diplomirala še iz opernega petja na akademski študijski stopnji II, na Koservatoriju “J. Tomadini« v Vidmu, pod vodstvom prof. Domenica Balzanija. Nastopala je na številnih koncertih tako kot solistka kot tudi v komornih zasedbah. Kot harfistka se je udeležila mojstrskih tečajev pri mednarodno priznanih harfistih.
Že več let poučuje na številnih šolah v Furlaniji-Julijski krajini. Leta 2012 je, pod njenim vodstvom, zaživel ansambel harf imenovan “Rainbow of Magic Harps”, katerega člani so njeni učenci. Tudi sama v njem nastopa na različnih koncertih v Italiji in v tujini.
Na področju petja se je izpopolnjevanja pri Luciani d’Intino in od leta 2016 študira petje z Alessandro Gavazzeni. Kot zboristka je sodelovala na koncertu “Messa da Requiem” G. Verdija, pod vodstvom maestra Riccarda Mutija, ki je potekal v Raveni, pri spomeniku v Sredipolju (Redipuglia) in v Ljubljani.
Ob naštetem je leta 2016 diplomirala z odliko glasbene terapije na “ProCivitate Christiana« v Assisiju in leta 2018 še magistrirala na I. stopnji iz glasbene terapije, na Univerzi v Pavii. Jeseni 2018 je zaključila tečaj za specializacijo iz glasbene terapije in nevrologije na Univerzi v Ferrari. Leta 2021 je obiskovala mednarodni tečaj Music Learning Theory E. Gordona na inštitutu Audiation Institute v Milanu. Od septembra 2022 deluje kot pooblaščena profesorica za glasbeno izobraževanje otrok od 0-6 let v sklopu inštituta za avdiacijo.
Kontakt
Pokličite nas na telefonsko število
051 232 193
Sledite nam na Facebook-u
Sledite nam na Instagram-u
ali nas kontaktirajte preko obrazca. Odgovorili vam bomo v najkrajšem možnem času